Besedilo Svetega pisma je napisano v hebrejščini, aramejščini in grščini. Nimamo pa ohranjenega nobenega primerka izvirnega zapisa. Obstajajo pa številni zanesljivi prepisi, ki segajo vse do starega veka. Po nekem naključju je leta 1947 neki pastir v Kumranski votlini ob Mrtvem morju naletel na hebrejske zvitke. Po raziskavah, ki so sledile, so odkrili besedila, ki deloma segajo celo v čas pred Kristusom. Ti rokopisi so najstarejši nam znani prepisi iz starozaveznih svetopisemskih besedil. Najstarejši še ohranjeni del Nove zaveze je papirusni fragment iz zgodnjega drugega stoletja po Kristusu.
Najprej: vsa svetopisemska besedila imajo obliko popisanega zvitka. Šele v drugem stoletju po Kristusu se je izoblikovala podoba knjige, tako imenovani kodeks. Listi niso bili več zlepljeni drug za drugim kakor pri zvitku, temveč zlepljeni ali sešiti v zvezek. Polagali so jih drugega na drugega in jih povezali samo na levi strani. To je olajšalo listanje. Z iznajdbo papirja in knjižnega tiska se je moglo Sveto pismo močno razširiti. V letu 1453 je Johannes Gutenberg natisnil svojo prvo knjigo - Biblijo.
 |
Kajti ta zapoved, ki ti jo danes dajem, zate ni pretežka in ni oddaljena. Ni na nebu, da bi mogel reci: "Kdo se bo za nas povzpel v nebesa, da nam jo prinese in jo da slišati, da jo bomo mogli izpolniti?" Tudi ni onkraj morja, da bi mogel reci: "Kdo se bo za nas odpravil čez morje, da nam jo prinese in jo da slišati, da jo bomo mogli izpolniti?" Kajti prav blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo lahko izpolnjuješ."
(5 Mz 30,11-14) |
