Razstava Svetega pisma ze začne s ciklom dvanajstih oljnatih slik. Naslikal jih je akademski slikar Matej Metlikovič iz Ljubljane. Slike nas popeljejo skozi življenjske in verske zgodbe Svetega pisma.
Prve štiri slike popisujejo bistvene postaje ene prvih veroizpovedi, ki jo je kdaj kak človek izrekel. Najdemo jo na koncu Pete Mojzesove knjige. Izraelci so z Mojzesom prispeli do praga Obljubljene dežele. Mojzes tvega pogled v prihodnost. Ko bodo njegovi rojaki prvikrat stali pred Bogom z bogato žetvijo, naj bi si še enkrat priklicali v spomin svojo preteklost. Pot, ki je bila med drugim zelo boleča, jih je pripeljala na cilj. Bila je polna iskanja kruha, izkušnje tlačenja, vriskanja osvobojenih in hrepenenja po sreči.
Naslednje štiri slike sledijo, kakor kazalo knjig Stare zaveze, načelu "preteklost - sedanjost - prihodnost". Razmerje med Bogom in njegovim ljudstvom je postavljeno na Božji zvestobi. "Kaj je človek?" vprašuje tudi Biblija. Pred oči nam postavlja človekovo dostojanstvo. Ob vednosti o vsem tem pa tudi senčne strani človeka niso zabrisane. Bog namreč zdravi prelomljene odnose.
Zadnje štiri podobe nas vodijo po Jezusovem življenju. Kakor so bili nekoč Izraelci izpeljani iz sužnosti v svobodo, je tudi Jezus skozi noč smrti šel v luč življenja. Vsaka pot ima svoj cilj. Na koncu Biblije je čudovita vizija. Bog vodi človeštvo do izpolnitve in gasi žejo ljudi po življenju v polnosti.
 |
