iz začetka 6. stoletja; škofijski muzej iz Rossana
Od izvirni štirih evangelijev tega kodeksa sta se ohranila še dva, po Mateju in po Marku. Izrazna moč rokopisa dobi s purpurno obarvanim pergamentom, s sijajem srebrne in zlate pisave, pa tudi s številnimi miniaturami poseben pomen.
V rimski antiki je bil purpur pridržan cesarskemu območju. Ko je krščanstvo v četrtem stoletju postalo državna vera, so tudi Kristusovo besedo začeli opremljati z znamenji cesarja.
 |
