"Ne poznati Sveto pismo pomeni ne poznati Kristusa," meni cerkveni oče Hieronim. Za Jezusa velja: Božja beseda je bila zapisana v njegovem srcu. V pogovoru s sodobniki jim je razodeval smisel Svetega pisma. Z besedami psalmistov je spregovoril o svojem življenju pred Bogom. Celo v svoji smrtni uri na križu ni prenehal moliti psalmov.
Evangelist Marko povzema Jezusovo oznanilo z nekaj bistvenimi besedami: “Oznanjal je Božji evangelij in govoril: "Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!"“ (Mr 1,15). Po Jezusovih čudežih postaja to konkretno otipljivo. Bog odvrača človekovo stisko. Ljudi pa tudi kliče k odločitvi.
Sporočilo, da je Bog obudil Križanega od smrti, je središče Nove zaveze. Kdo je Jezus v resnici bil, to spoznajo apostoli in učenci šele po njegovem vstajenju. Njihovo pričevanje je podlaga krščanskega verovanja.
 |
Ko je Jezus vstal, da bi bral iz Pisma, so mu izročili knjigo preroka Izaija. Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano: Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu. Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: "Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali."
(Lk 4,19-21) |
