Obhajanje Božje besede
Evangelist Luka pripoveduje o dveh učencih. Sta na poti v vas z imenom Emavs. Na poti srečata vstalega Jezusa, a ga ne prepoznata. Razodeva jima na osnovi Mojzesa in prerokov, se pravi Stare zaveze, skrivnost svoje osebe. Nazadnje ga spoznata pri lomljenju kruha. Pripoved kaže, kako tesno je Božja beseda povezana z zakramentalnim znamenjem v krščanskem bogoslužju.
Bog ni govoril ljudem le pred dvemi tisočletji in več. Tudi danes nam govori, ko pri Božji službi beremo iz Svetega pisma. Dostojanstvo Božje besede se izraža na razne načine. Beremo jo s posebnega kraja, z ambona. Naloga branja Božje besede je del liturgične službe: lektorja, lektorice in diakona. Slika kaže dragoceno izdelano evangeljsko knjigo. To knjigo počastimo med Božjo službo s pesmijo, svečami in kadilom, saj opozarja na Jezusa Kristusa.
"V berilih govori Bog svojemu ljudstvu. Kristus sam je po svoji besedi navzoč sredi med verujočimi. To Božjo besedo si občestvo prisvoji s prepevanjem in ji izpriča zvestobo z izpovedjo vere."
(Iz Splošnega uvoda v mašno knjigo, št. 33)
 |
Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami.
V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu. (Kol 3,16) |
